[ Pobierz całość w formacie PDF ]

nem bregu. »Ali se ji bo zdelo, ko zve, kako sem zapo-
dil Jero!« je razmi0 ljal in se veselil tiste ure, ko ji to sam
razodene in mu ona hvaleÏno poreãe:
»Prav si imel, France.« ·ele ko je Janãarica oprtala
ko0 , se je dvignil tudi France s korenine in 0 el proti do-
mu.
143
PREROKOVANA
BESeDA
Ko je zagledal Jero v zelniku, ga je nekaj ustavilo. Nje-
gove vesele misli so se zmraãile. S silo se je pognal, da je
0 el dalje. Gledal je v tla, ali kljub temu je dobro videl,
kako mu Jera obraãa hrbet, in zdelo se mu je, da vsa to-
gotna 0 ari med zeljem. To ga je speklo in 0 e bolj ga je
zabolela misel da bi mu uregnila Janãarica oãitati, ãe0
ugnala te je. Sunkoma je okrenil glavo proti zelniku, po-
prijel trje za kosi0 ãe in zavpil nad Jero:
»Kaj ima0 opravka v na0 em zelniku? Izgubi se! Imam
Ïe drugo deklo.«
Zamahnil je z roko in postavil koso na ramena kvi0 ku,
na boj.
Jera je zbeÏala na nasprotno stran zelnika in potoma
sunila z nogo nekaj glav, da so se nagnile na zemljo.
Skljuãena je stekla po stezi, za streljaj pred Francetom
se je ustavila, zapretila mu s pestmi in zagrozila: »Bo0 Ïe
videl, pre0 u0 tnik!«
France se je nagnil, da bi skoãil za njo in jo udaril po
umazanih ustih. Toda sram ga je ob0 el, premagal se je
ter zaÏviÏgal. Celo tako mo0 ki je bil, da je obesil koso na
plot in 0 el v deset minut oddaljeno opalto h Korenãku
po tobak.
Jera je priburila domov prav tedaj. ko je Francka po-
magala Lojzi nositi vodo za opoldansko vardejo. »Ta je
ta nova,« je pre0 unilo Jero. Toliko, da se ni sesedla; oãi
144
PREROKOVANA
BESeDA
so se ji izbuljile, prsti so se ji krivili in najraj0 i bi bila pla-
nila nad Francko.
»Ali si obrala?« jo je nagovorila Lojza.
»Naj le nova obira,« je zareÏala Jera, pogledala kakor
skobec divje na Francko in drvela skozi veÏo v svojo so-
bo, od koder se je ãulo loputanje vrat in 0 kripanje po-
krova njene skrinje.
»Jezus, kaj sem ji naredila? Kako je huda name!«
»Niã ne maraj. S Francetom sta se nekaj sprla.«
Lojza je postavila 0 kaf pred hlev in 0 la za Jero. Francki
je utripalo srce. Iz hi0 e so doneli nerazloãni, jezni klici
Jere. Lojza se je vrnila vsa Ïalostna iz hi0 e, kmalu za njo
je privlekla Jera svojo skrinjo na dvori0 ãe in kriãeã in
zmerjajoã beÏala k sosedu, od koder je naglo priropotala
s samoteÏnim voziãem, naloÏila nanj skrinjo in jo odpe-
ljala.
Francka se ji je skrila v hlev. Tamkaj je slonela in bo-
Ïala teliãko, ki jo je gledala z velikimi, dobrimi oãmi. Ni
razloãila, kaj je kriãala Jera. Ali jasno je ãutila, da je ona
vzrok. »Doma zaradi mene vojska, tu prepir spet zara-
di mene  in po vsej fari se bo govorilo samo o meni.«
Francka je objela teliãko, ki je iskala z mokrim smrã-
kom ob njenem Ïepu skorjice kruha.
»Ne jokaj, Francka,« je vstopila Lojza.
»Jaz grem, Lojza.«
145
PREROKOVANA
BESeDA
»Ne pojde0 . Sedaj si na0 a. Le meni se zaupaj, vse bo
0 e dobro.«
»Dobro?« je ponovila Francka, spustila teliãko in se
naslonila ob jasli. Roke so ji omahnile in glava se ji je
povesila.
»Dobro?« je ponovila 0 e enkrat kakor sama sebi in se
bolestno nasmehnila.
»Le ne obupuj! Lepo pridna bo0 pri nas, kajne, Bog ti
bo odpustil, Matija se vrne in vse bo dobro.«
»Bog mi je Ïe odpustil, to vem, toda ljudje mi ne bodo
nikoli in Matija  o, saj ga ne bo veã nazaj.«
Francka si je zakrila obraz z rokami in zaãela spet ih-
teti.
»Ne sme0 , Francka,« je stopila Lojza k njej in jo te0 ila.
»Vse izroãi Bogu. Bo0 videla, tako se izteãe, kakor je naj-
bolj prav. On Ïe ve, zakaj nas pokori.«
»Oh, Lojza, kako si ti sreãna! Naj bo, ostanem pri tebi.
Kot otrok te bom ubogala; kajne, da me ne pogublja0 ?«
Lojza se je sklonila k Francki in ji poljubila od solz
mokro lice:
»Revica moja, pojdiva na delo.«
Ko sta postavili pred hlev slamoreznico, da nareÏeta
za Ïivino, je pri0 el France.
»Tak je vendar 0 la!« je zaãel, obesil koso in si odpa-
soval oselnik.
146
PREROKOVANA
BESeDA
»Silno je bila raztogotena,« je omenila Lojza in devala
v slamoreznico, Francka pa je vsa zardela sukala kolo.
»Naj gre, kakr0 na hoãe; samo da je 0 la, ta jezik. Lej,
Francka, sedaj si ti udinjana. Jera je imela po osemnajst
kron, tebi dve pridam, ãe ti je prav.«
»Meni ni treba veã, 0 e toliko ne. âe sem prav zastonj.«
»No-no-no,« je hitel France. »Torej po dvajset.  Se-
daj moram takoj po travo, da ne ovene. Ena naj gre z
menoj.«
»Naj gre Francka, jaz skuham juÏino.«
France je pripeljal okomatano kobilico in Francka mu
je pomagala napreãi, nato sta sedla na voz vsak na svojo
plat in se odpeljala.
Francka je molãala in gledala v dalj, France bi bil rad
zaãel pogovor, pa ni vedel, kako bi. Slednjiã je vendar
sproÏil: »Francka, niã se ne boj pri nas. Ne bo ti hude-
ga. Ve0 , Matijo sem jaz rad imel. Kar pri nas ga poãakaj.
Potem pa zaple0 emo in mir besedi in oãe Golob se bo
koj unesel.«
»Bog ve, kdaj bo konec vojske.«
»Ne bo dolgo. Saj sem bral, da je nem0 ki cesar rekel:
»Fantje, preden se drevje obleti, bomo doma. In tako bo.
Na jesen se vrnejo.«
»Ali koliko jih bo tam ostalo!«
»Nekaj Ïe, seveda.«
»Matija gotovo pade.«
147
PREROKOVANA
BESeDA
»BeÏi, beÏi. Vsaka tako pravi, ko se boji za svojega
moÏa ali Ïenina. âe bi bilo tako, bi ne bilo nobenega na-
zaj.«
»Vendar ni bilo prav, da si dal Jero proã, jaz ne bom
mogla dolgo sluÏiti. Saj ve0 ,« je omenila Francka po
kratkem molku in se obrnila v hrib, ker mu od sramu ni
mogla pogledati v oãi.
»Lepo te prosim: kar tiho o Jeri. Ti nima0 niã pri tem
in konec besedi. Drugo pa  o  nismo taki, da bi te v
hudih dneh vrgli pod kap. Francka, toliko pa Matic 0 e
ima, da bo enega otroãiãka preÏivel, ãe se drugaãe ne
prekrene. Za botra mu bom, kar velja.«
Privozila sta do njive, Francka je gospodarja hvaleÏ-
no pogledala in Matic se je zaãudil lepim oãem in se ve-
selil, ko je gibka skoãila z voza in grabila travo zlahka in
roãno, vse drugaãe kot Jera, ki je redno obgodrnjala vsa-
ko reã. France je nakladal, »nova« mu je prigrabljevala
in niã nista govorila. Le nad kobilico, ki se je vtikala v tla,
je gospodar vãasih zavpil.
Ali ob molku je France imel tele misli: [ Pobierz całość w formacie PDF ]